Umrl je slikar Arnulf Rainer: avstrijski provokator, nagnjen k mrakobnosti

Direktor dunajskega muzeja Albertina Ralph Gleis je po pisanju nemške tiskovne agencije dpa Arnulfa Rainerja označil za "enega najpomembnejših avstrijskih umetnikov našega časa". Kot je dodal, je umetnik svoja čustva in doživljanje izražal skozi abstraktne oblike in ekspresivne geste.

Na mednarodni umetniški sceni je Rainer veljal za avstrijskega provokatorja, nagnjenega k mrakobnosti. "Želel sem slikati specifične teme. A vse, na kar sem lahko mislil, je bila črna, črna, črna," je nekoč povedal. Pod vplivom francoskih nadrealistov in informela je v 50. in 60. letih minulega stoletja razvil svoj edinstven vizualni jezik.

Njegova prepoznavnost je rasla, nagrade so se vrstile, vodilni svetovni muzeji so pograbili njegova dela. "Z mano ravnajo kot z mrtvim umetnikom," je dejal leta 2014 v luči velikega zanimanja za njegovo umetnost.

Njegove zgodnje, barvite slike je zaznamovalo veselo vzdušje. A kmalu je umetnik razvil prepričanje, da kakovost in resničnost slike rasteta le, ko ta postaja vse bolj temna. Njegova pogosto enobarvna dela nosijo naslove, kot sta Črno preslikavanje (1958) ali Preslikavanje črno-belo (1961). V delu Črni žlebovi (1974) figura napol golega moškega, poslikana z grobimi potegi čopiča in pljuski črne barve, vzbuja občutenje trpljenja.

Rainer se je lotil tudi del starih mojstrov. Mona Lize Leonarda da Vincija in Van Goghovega avtoportreta se je na svoj edinstveni način lotil z debelimi potezami čopiča.

Zaznamovan z izkušnjami iz popravnega doma

Rainer se je rodil 8. decembra 1929 v Badnu blizu Dunaja. Močno so ga zaznamovale izkušnje v popravnem domu, kjer je bil med letoma 1940 do 1944. Namesto poslušnosti je tam razvil uporništvo. Bil je izjemno nadarjen ter bil sprejet na dve umetniški akademiji, a je obe zapustil že po nekaj dneh, saj je menil, da mu učitelji delajo krivico.

Leta 1950 je ustanovil Hundsgruppe, ki je delovala le kratek čas. Eksperimentiral je s slikanjem na slepo, slikanjem z zaprtimi očmi, ustvarjal dela pod vplivom alkohola in drog ter preučeval umetnost duševno bolnih.

Od leta 1963 je delal v ateljejih v Berlinu, Münchnu, Kölnu in končno na Dunaju. Novembra 1978 je prejel veliko avstrijsko državno nagrado.

Trinajst let je bil profesor na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju. Potem, ko so leta 1994 neznanci poškodovali 36 slik v njegovem ateljeju na akademiji, se je upokojil.

Direktor Dunajskega muzeja akcionizma Klaus Albrecht Schröder je Reinerja opisal kot "brezkompromisnega" ter dodal, da je Avstrija izgubila "enega najradikalnejših inovatorjev mednarodne povojne umetnosti", še piše dpa.